Zakaj se voda klorira?

Poglavitni namen dezinfekcije pitne vode je preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, ki jih
povzročajo mikroorganizmi, ki živijo in se razmnožujejo v pitni vodi. Pri sami dezinfekciji se del
klora porabi za oksidacijo organskih in anorganskih snovi (mikroorganizmov, alg, idr.) v pitni vodi.
Pomemben je kontaktni čas vode s klorom, ki mora trajati vsaj 30 min. Po zaključku reakcij mora
voda v vodovodnem omrežju obdržati nekaj preostalega - rezidualnega klora. Prisotnost le -
tega v vodi je pokazatelj uspešnosti dezinfekcije in dokaz, da je voda celo varna pred ponovno
kontaminacijo.
    

Zakaj iz pipe priteče rjava voda?

Rjava obarvanost vode v vodovodnem omrežju in pojav rdečkasto - rjavih sledi na umivalnikih,
kadeh in podobnih mestih, kjer voda stalno izteka, je posledica prisotnosti mangana in železa v
pitni vodi. Mangan in železo se nahajata v vodi v topni obliki, ob prisotnosti O2 pa preideta v
netopno obliko in se izločita v obliki usedlin, ki se nabirajo v notranjosti vodovodnih cevi, kar
daje rjavo značilno obarvanost vode. Sama po sebi nista škodljiva za zdravje, vendar v večjih
koncentracijah vizuelno nista zaželjena. Pojav rjave vode in rdečkasto - rjavih sledi večinoma
opazimo v internih vodovodnih omrežjih, kjer voda dalj časa stoji.

Kaj pomeni trdota vode?

Porabniki ob nabavi novih pomivalnih strojev, parnih likalnikov in podobnih aparatov pogosto
postavljajo vprašanja v zvezi s trdoto vode v vodovodnem sistemu. Trdoto vode tvorijo spojine
kalcija in magnezija (karbonati, sulfati, kloridi). Karbonati pomenijo prehodno trdoto, ki izginja pri
segrevanju vode, ko izhlapeva CO2. Netopni karbonati pa se takrat kot vodni kamen izločajo na
stenah posode (npr. bojler). Preostale spojine predstavljajo tako stalno trdoto vode. Vsota
vseh spojin kalcija in magnezija pa je skupna trdota vode.Za merjenje trdote vode obstaja
več enot, najpogosteje pa jo merimo v nemških trdotnih stopnjah (°N), pri čemer predstavlja
ena nemška stopinja vsebnost 10 mg CaO na liter vode. Poleg te enote poznamo tudi francoske
trdotne stopinje in milimole na liter vode (mmol/l).
    

Zakaj se v vodovodnem omrežju pojavljajo usedline peska in vodni kamen?

V večini vodovodnih sistemov se iz vode zaradi sprememb v tlaku in drugih vplivov izločajo v
vodi raztopljene snovi in se vežejo na stene cevovodov (vodni kamen). Intenziteta izločanja
raztopljenih snovi iz vode je odvisna tako od karakteristike vode, kot tudi od materiala iz
katerega je vodovodna cev. Za odstranjevanje teh snovi iz vodovodnega omrežja so na
najnižjih točkah vodovodnega omrežja izvedeni blatni izpusti. Pri naglih nihanjih pritiska v
ceveh se obloge vodnega kamna, ki so se skozi leta nabirale v notranjosti cevovodov, počasi
luščijo ter nato delno odsedajo, delno pa transportirajo z vodo do uporabnikov. Prav tako
nagle spremembe pritiska dvignejo obloge, ki se z leti odsedajo v cevovodu, rezultat le-tega
pa je občasen pojav peska in kalne vode na vodovodnih pipah.