Voda je osnovno živilo, sredstvo za zagotavljanje higienskih razmer v bivalnem okolju in osnovna
surovina za celo vrsto predelovalnih dejavnosti. Osnovni kriterij za njeno uporabo je
zdravstvena ustreznost. Nekritična uporaba kemičnih snovi v kmetijstvu, industriji in domačem
okolju resno ogroža naše vodne vire. Tudi mikrobiološkemu onesnaženju vode z bakterijami,
virusi in paraziti moramo posvečati večjo pozornost.

Zdravstveno ustrezna pitna voda je voda, ki ne vsebuje mikroorganizmov (bakterij, virusov),
parazitov in njihovih razvojnih oblik ter ne vsebuje snovi (kemijskih) v takšnem številu in
koncentracijah, ki lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi.

Dezinfekcija pitne vode je ustrezen postopek (največkrat kemijski, lahko tudi fizikalni oz.
mehanski), s katerim v vodi uničimo vegetativne oblike bakterij. Za dezinfekcijo pitne vode na
večjih vodovodnih sistemih so najbolj razširjeni klorovi preparati, v novejšem času jih izpodriva
dezinfekcija z UV žarki in ponekod ozonizacija. Za dezinfekcijo vode doma je najbolj učinkovit
postopek prekuhavanje, ki je učinkovit, če voda vre vsaj 3 minute.

Bela obarvanost vode, ko jo natočimo v prozoren kozarec ni posledica prekomerne vsebnosti
klora v vodi, kot verjetno misli večina uporabnikov, saj raztopljenega klora v vodi vizualno ne
moremo zaznati ampak ga lahko samo vonjamo (duh po kloru). Bela obarvanost je največkrat
fizikalen pojav številnih mikroskopsko majhnih oz. nekoliko večjih zračnih mehurčkov, ki nastanejo
kot posledica raztapljanja zraka v vodi, ki je pod pritiskom. Ob iztekanju vode iz pipe se ta pritisk
sprosti, kar povzroči delno izločanje v vodi raztopljenega zraka. Ko takšno vodo natočimo v čist
kozarec, se v nekaj minutah zbistri, saj zračni mehurčki potujejo proti površini in nato izhlapijo.
Če je voda kalna (motna), se seveda po določenem času prav tako zbistri, vendar se na dnu
kozarca vedno nabere usedlina, kar je posledica v vodi različno velikih plavajočih oz. raztopljenih
delčkov.

Rjava obarvanost vode v vodovodnem omrežju in pojav rdeče do rjavih sledi ob iztekanju v
lijake, kadi in podobna mesta je posledica prisotnosti mangana in železa v pitni vodi. Mangan in
železo se nahajata v vodi v topni obliki, kjer nato ob prisotnosti kisika preideta v netopno obliko
in se izločita v obliki usedlin, ki se nabirajo v notranjosti vodovodnih cevi. V bistvu ta pojav
največkrat ni škodljiv za zdravje, vendar daje vodi vizualno nezaželeno temno barvo, kar glede
na določila zakonodaje, ki govori, da mora biti voda brez barve, vonja in prijetnega okusa,
ovrednotimo kot neustrezno pitno vodo. Do opisanega pojava največkrat pride na internem
(hišnem) vodovodnem omrežju, kjer voda dalj časa stoji.